Dragi bratje in sestre. V današnjem evangeliju smo slišali, kako se je Jezus odločil, da gre v Jeruzalem na judovski šotorski praznik, da bi v temelju učil. Med njegovim učenjem so se Judje začudeno spraševali: »Ali ni ta tisti, ki ga skušajo umoriti«? (Jn 7, 1-2) Jezus pa je med poučevanjem v templju zaklical  in rekel: »Vi me poznate in tudi veste od kod sem. Vendar nisem prišel sam od sebe, ampak je tisti, ki me je poslal, resničen; njega vi ne poznate. Jaz ga poznam, ker sem od njega in me je on poslal (Jn 7,28-29).«

Predstavljajmo si, da smo ujeti v globoki temni jami. Ljudje se opotekajo naokoli, zmedeni se spotikajo čez kamenje. Nenadoma pa se pojavi svetloba. Nekdo je našel svetilko! Vsi se zgrnejo okoli moža, ki drži gorečo plamenico. A namesto da bi se veselili, ga zgrabijo in plamenico besno ugasnejo.

Kako nenavaden odziv: ljudje, ujeti v temi, zadušijo luč, ki so jo končno našli. To je precej podobno temu, kar se je zgodilo v današnjem evangeliju. Jezus je delal čudeže in oznanjal veselo blagovest odrešenja, ljudje pa so ga hoteli umoriti (prim. Jn 7,1). Celo tisti, ki so verjeli njegovim naukom, so dvomili, da je Kristus (prim. Jn 7,27). A poglejmo, kako se je odzval Jezus. Tej nenavadni, žalostni naklonjenosti temi je nasprotoval z besedami, ki oznanjajo, kdo je On v resnici. Dejal je: »Nisem prišel sam od sebe. Tisti, ki me je poslal, je resničen, in vi ga ne poznate« ( Jn 7,28). Množica ljudi je bila naperjena proti njemu, Jezus pa je še naprej klical svoje ljudstvo, tako da nobeden ni stegnil roke po njemu, ker njegova ura še ni prišla.

Smo že sredi postnega časa, ko se razplet pospešuje, Božja beseda nam začenja nakazovati križ. Jezus se razodeva kot Mesija, številni ljudje na oblasti ne sprejmejo njegove luči, ampak jo hočejo ugasniti. Vsakokrat, ko se je Jezus odkrito razkril, je bilo njegovo življenje v nevarnosti.

Kot vidimo v današnjem evangeliju, Jezus ni mogel molčati. V nekem trenutku se je skrival, ker njegova ura še ni prišla, v naslednjem pa se je pojavil v osrčju Jeruzalema in učil v templju. Ta tema se še poglablja, njegova luč pa še vedno sije. Jezus bo storil vse, kar mora, da bo odrešil svoje ljudstvo in izpolnil svoje poslanstvo.

Se nam kdaj zdi, da se nahajamo v temi? Jezus nas kliče! Kliče nas po imenu, da lahko pridemo iz teme v svetlobo njegove ljubezni. Zato prisluhnimo njegovemu glasu. Ne zbežimo in ne ugasnimo njegove luči! Sprejmimo ga, približajmo se mu in mu dovolimo, da nam bo s svojo lučjo razsvetlil srce. Zato ga prosimo: »Gospod Jezus, slišim, da me kličeš. Pridi in v meni prižgi svojo luč.«